Pojdi na vsebino

Vez (jezikoslovje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Véz ali kópula[1] je v jezikoslovju jedrni del povedka, na primer glagolskoimenskega.[2] V vlogi vezi v sestavljenem povedku nastopa osebna oblika nepolnopomenskega glagola (na primer glagola biti) ali pa naklonskega glagola. Poleg vezi je v sestavljenem povedku še povedkovo določilo (samostalniška ali pridevniška beseda ali glagol v nedoločniku).

Primeri

[uredi | uredi kodo]

Primeri povedkovih vezi so:[2]

  • je lepa
  • je bila lepa
  • postal je učitelj
  • mora delati

(vezi so napisane krepko)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Toporišič, J. (1984), Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
  2. 2,0 2,1 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, Založba ZRC, ZRC SAZU, str. 207.