Pojdi na vsebino

Riccardo Patrese

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Riccardo Patrese
Portret[1]
Rojstvo17. april 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (70 let)
Padova
Kariera Formule 1
NarodnostItalija Italijan
Leta aktivnosti1977 - 1993
MoštvaShadow, Arrows, Brabham, Alfa Romeo, BMW, Williams, Benetton
Dirke256
Zmage6
Stopničke37
Prv. točke281
Pole pozicije8
Najhitrejši krogi13
Prva dirkaVelika nagrada Monaka 1977
Prva zmagaVelika nagrada Monaka 1982
Zadnja zmagaVelika nagrada Japonske 1992
Zadnja dirkaVelika nagrada Avstralije 1993
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke3
Najhitrejši krogi0
Prva dirkaVelika nagrada D. Ferrarija 1979
Zadnja dirkaVelika nagrada Južne Afrike 1981

Riccardo Patrese, italijanski dirkač Formule 1, * 17. april 1954, Padova, Italija.

Patrese na Veliki nagradi Nemčije 1985 z Alfo Romeo 184T

Kariera dirkača Formule 1

[uredi | uredi kodo]

Shadow in Arrows (1977 - 1981)

[uredi | uredi kodo]

Patrese je v Formuli 1 debitiral v sezoni 1977 z zasebno britansko ekipo Shadow, ki se je v tistem letu znašla v hudi finančni krizi, zato je bila prisiljena zamenjati dirkače po polovici sezone. Ekipo je prevzel Arrows, ki je po domnevni goljufiji tudi prevzela "Senčino" šasijo in motor. Patrese je v ekipi vseeno ostal, bil je tudi blizu zmage na Veliki nagradi Južne Afrike 1978, vendar mu je odpovedal motor 15 krogov pred koncem dirke. Kasneje istega leta je bil vpleten v množično nesrečo na Veliki nagradi Italije, žrtev nesreče pa je bil Ronnie Peterson. Nekaj časa je bil tudi v igri za možnega povzročitelja nesreče (najbolj pa ga je krivil James Hunt, v katerega je Patrese tudi trčil), grozila mu je tudi kazen prepovedi nastopa na eni dirki, vendar so vse obtožbe kasneje odvrgli.

Brabham (1982 - 1983)

[uredi | uredi kodo]

Pred sezono 1982 je prestopil v Brabham, kjer si je po spletu srečnih okoliščin (dežne razmere) privozil prvo zmago v Monaku, vendar šele v zadnjem krogu dirke. Zmagal je tudi na dirki za Veliki nagradi Južne Afrike v naslednji sezoni 1983. Vodil je tudi na dirki na Veliki nagradi San Marina, vendar jo je zaradi trčenja končal. Sezono 1983, je kot moštveni kolega Nelsona Piqueta, ki je postal svetovni prvak, končal na solidnem 9. mestu.

Alfa Romeo (1984 - 1985)

[uredi | uredi kodo]

Alfa Romeo je bila v sezoni 1984 povprečen dirkalnik, Patrese pa je osvojil ene stopničke na dirki za Veliko nagrado Italije, sezono pa skupno 8 točkami.

Brabham (1986 - 1987)

[uredi | uredi kodo]

Patrese je znova prestopil v Brabham, vendar pa moštvo ni več toliko vlagalo v zmage na dirkah. Uporabljalo je motorje BMW, ki so veljali za najzmogljivejše motorje v Formuli 1. Vendar motorji se niso obnesli, Patrese pa je padel v sivo povprečje, mnogi so ga tudi kritizirali.

Williams (1987 - 1992)

[uredi | uredi kodo]

Na koncu sezone 1978, so ga po poškodbi Nigela Mansella, poklicali v moštvo Williams kot zamenjavo za zadnje tri dirke sezone. Patrese je navdušil in moštvo mu je ponudilo nekajletno pogodbo. Moštvo je po odhodu Honde vzelo nekonkurenčne motorje proizvajalca Judd. Z moštvenim kolegom Thierryjem Boutsenom sta se bila zmožna boriti le za točke svetovnega prvenstva. Patresejeva tretja zmaga je prišla v sezoni 1990 na dirki za Veliko nagrado San Marina, že z Renaultovimi motorji, sezono pa je končal na 7. mestu.

Williams je postal zelo konkurenčen dirkalnik, Patrese pa je kot drugi voznik moštva (ob Nigelu Mansellu), dosegel v sezonah 1991 in 1992 tri zmage (VN Mehike (1991), VN Portugalske (1991) in VN Japonske (1992)).

Benetton (1993)

[uredi | uredi kodo]

Williams je postal vabljivo ime za dobre dirkače, predvsem za Ayrtona Senno in Alaina Prosta, Patrese pa je bil prisiljen moštvo zapustiti. Prestopil je v Benetton, dosegel nekaj solidnih rezultatov, vendar pa se ni moral kosati s talentiranim Michaelom Schumacherjem, zato se je odločil, da po koncu sezone konča kariero dirkača F1.

Po upokojitvi

[uredi | uredi kodo]

Patrese je po upokojitvi postal član oz. kapetan nogometnega kluba dirkačev formule 1, t. i. "Nazionale Piloti", kjer dirkači z igranjem zbirajo denar za dobrodelne namene.

Leta 2002, mu je njegov nekdanji delodajalec Williams ponudil nekaj krogov testne vožnje.

Zadnji nepremagani rekord v F1 je bilo število prevoženih dirk, ki ga je imel v lasti Patrese (256). Prvi, ki ga je presegel je bil Brazilec Rubens Barrichello na VN Turčije leta 2008, kasneje po povratku leta 2010 pa tudi Michael Schumacher, ki je na VN Belgije 2012 slavil (neuradno) 300. dirko.

Popolni rezultati Formule 1

[uredi | uredi kodo]

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog, †-uvrščen kljub odstopu)

Leto Moštvo Šasija Motor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Prv Toč
1977 Shadow Racing Team Shadow DN8 Cosworth V8 ARG
BRA
JAR
ZZDA
ŠPA
MON
9
BEL
Ret
ŠVE
FRA
Ret
VB
Ret
NEM
10
AVT
NIZ
13
ITA
Ret
ZDA
KAN
10
JAP
6
20th 1
1978 Arrows Racing Team Arrows FA1 Cosworth V8 ARG
BRA
10
JAR
Ret
ZZDA
6
MON
6
BEL
Ret
ŠPA
Ret
ŠVE
2
FRA
8
VB
Ret
NEM
9
12. 11
Arrows A1 AVT
Ret
NIZ
Ret
ITA
Ret
ZDA
KAN
4
1979 Warsteiner Arrows Racing Team Arrows A1 Cosworth V8 ARG
DNS
BRA
9
JAR
11
ZZDA
Ret
ŠPA
10
BEL
5
MON
Ret
KAN
Ret
20. 2
Arrows A2 FRA
14
VB
Ret
NEM
Ret
AVT
Ret
NIZ
Ret
ITA
13
ZDA
Ret
1980 Warsteiner Arrows Racing Team Arrows A3 Cosworth V8 ARG
Ret
BRA
6
JAR
Ret
ZZDA
2
BEL
Ret
MON
8
FRA
9
VB
9
NEM
9
AVT
14
NIZ
Ret
ITA
Ret
KAN
Ret
ZDA
Ret
9. 7
1981 Warsteiner Arrows Racing Team Arrows A3 Cosworth V8 ZZDA
Ret
BRA
3
ARG
7
SMR
2
BEL
Ret
MON
Ret
ŠPA
Ret
FRA
14
VB
10
NEM
Ret
AVT
Ret
NIZ
Ret
ITA
Ret
KAN
Ret
LVE
11
11. 10
1982 Parmalat Racing Team Brabham BT50 BMW Straight-4 JAR
Ret
BEL
Ret
NIZ
15
VB
Ret
FRA
14
NEM
Ret
AVT
Ret
ŠVI
5
ITA
Ret
LVE
Ret
10. 21
Brabham BT49D Cosworth V8 BRA
Ret
MON
1
VZDA
Ret
KAN
2
Brabham BT49C ZZDA
3
SMR
1983 Fila Sport Brabham BT52 BMW Straight-4 BRA
Ret
ZZDA
10
FRA
Ret
SMR
13
MON
Ret
BEL
Ret
VZDA
Ret
KAN
Ret
9. 13
Brabham BT52B VB
Ret
NEM
3
AVT
Ret
NIZ
9
ITA
Ret
EU
7
JAR
1
1984 Benetton Alfa Romeo Alfa Romeo 184T Alfa Romeo V8 BRA
Ret
JAR
4
BEL
Ret
SMR
Ret
FRA
Ret
MON
Ret
KAN
Ret
VZDA
Ret
ZDA
Ret
VB
12
NEM
Ret
AVT
10
NIZ
Ret
ITA
3
EU
6
POR
8
13. 8
1985 Benetton Team Alfa Romeo Alfa Romeo 185T Alfa Romeo V8 BRA
Ret
POR
Ret
SMR
Ret
MON
Ret
KAN
10
VZDA
Ret
FRA
11
VB
9
- 0
Alfa Romeo 184T NEM
Ret
AVT
Ret
NIZ
Ret
ITA
Ret
BEL
Ret
EU
9
JAR
Ret
EU
Ret
1986 Motor Racing Developments Ltd. Brabham BT55 BMW Straight-4 BRA
Ret
ŠPA
Ret
SMR
6
MON
Ret
BEL
8
KAN
Ret
VZDA
6
FRA
Ret
NEM
Ret
MAD
Ret
AVT
Ret
ITA
Ret
POR
Ret
MEH
13
AVS
Ret
17. 2
Brabham BT54 VB
Ret
1987 Motor Racing Developments Ltd. Brabham BT56 BMW Straight-4 BRA
Ret
SMR
9
BEL
Ret
MON
Ret
VZDA
9
FRA
Ret
VB
Ret
NEM
Ret
MAD
5
AVT
Ret
ITA
Ret
POR
Ret
ŠPA
13
MEH
3
JAP
11
13. 6
Canon Williams Team Williams FW11B Honda V6 AVS
9
1988 Canon Williams Team Williams FW12 Judd V8 BRA
Ret
SMR
13
MON
6
MEH
Ret
KAN
Ret
VZDA
Ret
FRA
Ret
VB
8
NEM
Ret
MAD
6
BEL
Ret
ITA
7
POR
Ret
ŠPA
5
JAP
6
AVS
4
11. 8
1989 Canon Williams Team Williams FW12C Renault V10 BRA
Ret
SMR
Ret
MON
15
MEH
2
ZDA
2
KAN
2
FRA
3
VB
Ret
NEM
4
MAD
Ret
BEL
Ret
ITA
4
ŠPA
5
3. 40
Williams FW13 POR
Ret
JAP
2
AVS
3
1990 Canon Williams Renault Williams FW13B Renault V10 ZDA
9
BRA
13
SMR
1
MON
Ret
KAN
Ret
MEH
9
FRA
6
VB
Ret
NEM
5
MAD
4
BEL
Ret
ITA
5
POR
7
ŠPA
5
JAP
4
AVS
6
7. 23
1991 Canon Williams Team Williams FW14 Renault V10 ZDA
Ret
BRA
2
SMR
Ret
MON
Ret
KAN
3
MEH
1
FRA
5
VB
Ret
NEM
2
MAD
3
BEL
5
ITA
Ret
POR
1
ŠPA
3
JAP
3
AVS
5
3. 53
1992 Canon Williams Team Williams FW14B Renault V10 JAR
2
MEH
2
BRA
2
ŠPA
Ret
SMR
2
MON
3
KAN
Ret
FRA
2
VB
2
NEM
8
MAD
Ret
BEL
3
ITA
5
POR
Ret
JAP
1
AVS
Ret
2. 56
1993 Camel Benetton Ford Benetton B192B Ford V8 JAR
Ret
BRA
Ret
5. 20
Benetton B193 EU
5
FRA
10
VB
3
NEM
5
MAD
2
BEL
6
ITA
5
POR
16
JAP
Ret
AVS
8
Benetton B193B SMR
Ret
ŠPA
4
MON
Ret
KAN
Ret

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Športni dosežki
Predhodnik:
Larry Perkins
Prvak Evropske Formule 3
1976
Naslednik:
Piercarlo Ghinzani
Predhodnik:
Luciano Pavesi
Prvak Italijanske Formule 3
1976
Naslednik:
Elio de Angelis
Športni rekordi
Predhodnik:
Jacques Laffite
180 nastopov, 177 štartov
(1974 - 1986)
Največ nastopov na dirkah F1
257 nastopov, 256 štartov
(1977 - 1993),
181. na VN Mehike 1989
Naslednik:
Rubens Barrichello
258. na VN Turčije 2008