Pojdi na vsebino

Lise Meitner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lise Meitner
Portret
Lise Meitner, 1946
RojstvoElise Meitner[1]
7. november 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3][…]
Dunaj[2][4][…]
Smrt27. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[2][3][…] (89 let)
Cambridge[2][6]
Bivališče
Državljanstvo
  • avstrijsko (pred 1949)
  • švedsko (po 1949)
Narodnost
Področjafizika
Ustanove
Alma materUniverza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije
Drugi študijski mentorjiMax Planck
Doktorski študenti
Drugi znani študenti
Poznan pojedrska cepitev
Vplival naOtto Hahn
Pomembne nagrade
Podpis
Opombe
Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju leta 1906 pod Exnerjevim in Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1820 // birth registry of the Jewish Community of Vienna — Vol. G.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Record #118580477 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. 3,0 3,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. 4,0 4,1 4,2 Elise (Lise) Meitner — 1917.
  5. Elise (Lise) Meitner
  6. Gadzinski A. KALLIOPE Austria: Frauen in Gesellschaft, Kultur und WissenschaftWien: Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres, 2015. — S. 218-219. — ISBN 978-3-9503655-5-9

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]